Kdaj se bova spet videla

Ponedeljek, 10. december 2012
Kdaj se bova spet videla

Kdaj se bova spet videla

Kdaj se bova spet videla
ALEKSANDRA VAJD & HYNEK ALT

Galerija Škuc
Stari trg 21
1000 Ljubljana
Razstava bo na ogled do 13. januarja 2013 

ALEKSANDRA VAJD & HYNEK ALT bosta v četrtek, 13. decembra ob 20. uri  v ljubljanski galeriji Škuc na ogled postavila razstavo ''Kdaj se bova spet videla''. Pogled na delo tega umetniškega tandema, katerega je zapisal kustus razstave Tevž Logar, si lahko preberete v spodnjem zapisu.

 

Preoblikovanje oziroma nove reartikulacije umetniških medijev so nekakšen naravni razvoj umetnostnega izraza, ki se vselej neposredno navezuje na duh časa – specifične geopolitične, družbene in ekonomske dejavnike. S tem je seveda neposredno povezano tudi to, kako različni mehanizmi umetnostnega sistema kanonizirajo in afirmirajo umetniški medij. Izjema ni niti medij fotografije, ki si je vse od začetkov v prvi polovici devetnajstega stoletja do konca druge polovice dvajsetega stoletja prizadeval postati del sistema likovne umetnosti ter se postaviti ob bok klasičnim medijem slikarstva in kiparstva. Ravno takrat, ko je začela fotografija s konceptualnimi praksami intenzivneje stopati v polje likovne umetnosti, so se že začela pojavljati vprašanja o možnostih, mejah in obstoju tega medija. Prav ta točka preizpraševanja medija je bilo nekakšno izhodišče za pripravo razstave Aleksandre Vajd in Hyneka Alta, katerih pristop k mediju fotografije je izredno inovativen in zelo neposredno presega klasično medijsko klasifikacijo. Razstava Kdaj se bova spet videla v Galeriji Škuc na eni strani poskuša predstaviti različne ravni razumevanja in razvoja fotografskega medija skozi različne projekte, po drugi strani pa razkrivati vsebinske plasti več kot desetletnega skupnega dela v tandemu.
Več kot desetletjepreden se je George Bernard Shaw sam začel tudi praktično ukvarjati s fotografijo, je v romanu Nesocialni socialist (»Unsocial Socialist«) iz leta 1883 zapisal: »Fotografija ni umetnost v pomenu, kot sam razumem ta pojem. Gre za proces.« Vsekakor ne gre za današnje razumevanje procesualnosti v sodobni umetnosti v smislu umetniških praks kot nekakšnih začasnih laboratorijev, v okviru katerih se izvajajo različni eksperimenti in raziskave, ampak gre predvsem za zavedanje “oprijemališča”, ki ga fotografija kot medij lahko ima. V Shawovem primeru, kot lahko izvemo iz celotne zgodbe, gre sicer za izpostavitev možnosti “socialnega” v kontekstu fotografije, vendar je morda ključno prepoznavanje potenciala medija fotografije, predvsem v okviru razmerja med ustvarjeno fotografsko podobo in njenim vsebinskim “oprijemališčem”, kar je tudi ključ za branje umetniških del na razstavi Kdaj se bova spet videla v Galeriji Škuc. Zdi se, da se fotografije Aleksandre Vajd in Hyneka Alta konstituirajo v odnosu do njunih “oprijemališč”, ki neposredno narekujejo tudi njihovo formalno izvedbo. Prav zato se gledalec v kontekstu njunega dela sooča z nenehno transformacijo klasične fotografske podobe v gibljivo sliko oziroma objekt ali celo z vzpostavljanjem razmerij v prostoru, ki učinkujejo kot nekakšen skulpturalni razmislek. Te nenavadne formalne prehode v polju fotografije nenehno definirajo, hkrati pa seveda tudi spreminjajo vsebinska “oprijemališča”, ki so vezana na posamezne projekte, najsi gre za preizpraševanje avtorstva, intime, socialne in spolne identitete ali umetnostnih referenc. Avtorja z nenehnim tematiziranjem “fotografske podobe kot nečesa končnega” neposredno nagovarjata izkušnjo oziroma manko izkušnje gledalca in poskušata razkrivati procese, ki so običajno skriti za klasično fotografsko podobo, ujeto v okvir in obešeno na steni. Obstoj oziroma neobstoj fotografske podobe je nekakšna paradigma dela Aleksandre Vajd in Hyneka Alta, ki pri gledalcu nenehno ustvarja dvom o tem, kaj fotografija je in kaj ni, in tako ponuja možnosti za nadaljnji premislek o fotografiji – tako avtorjev kot gledalca.
Fotografija, kot je vidita Aleksandra Vajd in Hynek Alt, nenehno izziva in kaže na nekakšen nemir in spor med končno fotografsko podobo in procesom njenega nastanka. Zato se zdi, da fotografske (ne)podobe ne samo gledamo, temveč jih tudi slišimo, beremo in zaznavamo z vsemi čutili. Razstava ne želi pripovedovati linearne zgodbe prek posameznih fotografskih projektov, temveč poskuša pokazati na tesno povezanost med formalnimi in vsebinskimi premiki, “oprijemališči”, ki razkrivajo odnos avtorjev do medija fotografije v različnih obdobjih. Sprehod po razstavi Kdaj se bova spet videla se zdi kot nekakšen neskončni dialog: med umetnikoma, med moškim in žensko, med umetniškim delom in gledalcem, med različnimi izraznimi mediji, vse to pa izredno nevsiljivo povezuje intimna zgodba, ki se razkriva počasi, plast, za plastjo, a vendar ostaja nedokončana. (Tevž Logar)

vir: Galerija Škuc, Aleksandra Vajd&Hynek Alt ter Zavod FOKUS

Več o umetnikih: http://www.altvajd.com/

Na ogled fotoknjige in fotozini

Skoraj 30 ustvarjalcev sodeluje na skupinski razstavi fotoknjig in fotozinov na letošnjem Celje FOKUS.

Fotografska delavnica

Celje FOKUS poudarja odnos do avtorske fotografije, ustvarjanja fotografskih zgodb, ki presegajo zmožnost ustvarjanja naključnih posameznih kakovostnih fotografij.

Fotografije na fasadah

Malo drugačno doživetje fotografske razstave ponuja Art Crawl.

Fotografija pomaga razumeti življenje

Nemška fotografinja Ina Niehoff v svojem najnovejšem opusu raziskuje odnose med ljudmi, kraji in stvarmi.

Spremljevalni program Celje FOKUS 2018

Celje FOKUS ponuja sklop fotografskih dogodkov ter s tem priložnost za fotografsko druženje, razstave in učenje fotografiranja.

Arhiv novic